Dragonja

Po pozabljeni dolini obmejne reke

Če se med potjo ustavimo, nadihamo in razgledamo naokoli, nas večinoma preseneti divja, zapuščena in predvsem pozabljena dolina. Vseskozi nas spremljajo terase, obdane s kamnitimi zidovi, ki bijejo zadnje bitke z nepremagljivim rastlinjem. Že sedaj se nekdaj močna prisotnost človeka v dolini le še slabo opazi. Res je, da je kar nekaj polj in osamljenih kmetij v spodnjem delu doline. Prav nasprotno pa je v zgornjem delu, kjer so nekdanji kolovozi dobesedno izginili. Dolina nekoč polna mlinov sedaj sameva in vabi gorske kolesarje, da jo raziščejo.

Kot je znano, jo kolesarji radi pozimi mahnemo na Primorsko. In to na sam obalni del, kjer so ob lepih sončnih dneh temperature lahko čez 10° C tudi januarja. Na splošno je obalni del precej poseljen, tudi v notranjem pasu. Zato je kar precej dolga dolina reke Dragonje prav izjema. Možnosti za kolesarsko raziskovanje je tako zelo veliko. Naj vas opisana možnost nikar ne omejuje.

Velja opozoriti, da pozimi sonce kar pozno posije v dno doline. Tako da so jutra lahko zelo mrzla, tla pa pomrznjena. Tudi dneva je hitro konec. Opisna tura poteka kar nekaj časa ob sami Dragonji in jo tudi šest krat prečka. Večinoma ni težav, saj je v reki dovolj velikih kamnov za suho prečenje - peš seveda. Vseh prečenj rek oz. večjih potokov je devet. Zato odsvetujem odpravo na turo po večjem deževju, ko se lahko vodostaj poveča.

Izhodišče

Do vasi Dragonja lahko pridemo iz Portoroža mimo mejnega prehoda Sečovlje (4 km) ali iz Kopra - vozimo v smeri mejnega prehoda Dragonja oz. v smeri za Buje. Izhodišče je manjše avtobusno postajališče na JV vasi Dragonja.

Opis ture 

Pot nas bo vodila po dolini reke Dragonje navzgor. V prvem delu ture nas čaka lepa makadamska cesta, ki jo zapustimo v Škrlinah, kjer se v Dragonjo izliva Pinjevec oz. Rokava. Še vedno nadaljujemo po dolini Dragonje navzgor, vendar imamo opravka z mestoma zelo grobim kolovozom ter kasneje lepim in občasno tudi zahtevnim singletrackom. Od Škrlin naprej je dolina precej divja. Spotoma si lahko ogledamo kar nekaj ruševin in ostankov mlinov. Ker je orientacija v osrednjem delu precej težavna, se kažipot pri daljnovodu, ki dolino prečka, ponovno začne z ničlo (glej kažipot). Iz doline se dvignemo preko Truškega potoka proti raztreseni vasi Truške. Zadnji del vzpona proti Kortini in tudi naprej je asfaltna cesta, kar pa ne moti preveč, ker je cesta neprometna in zelo razgledna. Ob lepem vremenu se vidijo Julijske Alpe, Trst in Koper ter tudi precejšen del Hrvaške Istre. Vasi preko katerih nas vodi pot - Truške, Boršt in Labor - so vredne postanka. Iz Labora se spustimo nazaj v dolino reke Dragonje po zelo kamnitem in grobem kolovozu (lep spust!) ter se preko Škrlin po istem makadamu vrnemo na izhodišče.

Različice

A) Izvedemo lahko samo krožni del ture (št. 7 do št. 44). V tem primeru začnemo v Škrlinah, kamor z avtom pridemo iz Kopra mimo Marezig in Župančičev. 

B) Če se vam ne da voziti po isti poti nazaj, se lahko nazaj grede povzpnete na zahodni greben nad reko Dragonjo - npr. na Koštabono ter se po grebenu vrnete na izhodišče.

C) Če vas lovi tema, lahko turo malo skrajšate tako, da greste pri št. 24 levo po kamnitem kolovozu, ki je kar težko prevozen, na Boršt (na turo se priključite pri št. 39).