Sv. Lovrenc

Razgledni tereni v okolici Predjamskega gradu

Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi tura nastala "iz prve". Ko se pripravljam in pregledujem zemljevide ter ugotavljam, kje vse bi lahko bilo vozno, vedno jemljem vse možnosti z veliko rezervo. Kajti izkazalo se je, da je stanje na kartah velikokrat precej drugačno kot tisto na terenu. Zato grem najprej potipati teren, pri čemer predvsem primerjam stanje glede na karte. Potem je potrebno turo še večkrat voziti, da ima na koncu rep in glavo. Pri tej turi pa se je stanje na terenu popolnoma ujemalo s predvideno traso. Kar verjeti nisem mogel!

Izhodišče

Žaga Belsko ("Javor opažni elementi") se nahaja ob križišču cest 6 km severno iz Postojne proti vasi Studeno.

Opis ture

Teren je zelo razgiban in nikakor ne dolgočasen. Najprej imamo klasičen slovenski gozdni kolovoz, ki zna biti ob deževju blaten in poleti mestoma zaraščen. Kmalu nadaljujemo po lepem ožjem makadamu. Bolj ko se bližamo Predjamskemu gradu, bolj zanimiva je tudi vožnja. Makadam zamenja razvejan oz. rahlo "razrukan" kolovoz, ki se potem, ko pride iz gozda, idilično vije ob potoku Lokva proti gradu, ki ga imamo ves čas pred sabo. Tura je namenoma speljana po spodnji strani proti gradu, tako da imamo lepši pogled na sam grad. Vendar lepot in prijetne vožnje še zdaleč ni konec. Iz Predjame se zelo strmo povzpnemo po travnatem kolovozu, ki se potem zložno dviga med borovci, pod gumami pa nam šelestijo iglice. Kmalu pridemo spet na plano ter se preko senožeti dvignemo do vasi Gorenje, od koder se po makadamu pričnemo dvigati proti vrhu. Na celi turi smo deležni lepih razgledov na okoliške hribe, saj je teren zelo odprt. Nanos nas budno spremlja celo pot. Z vrha Sv. Lovrenca in tudi na samem vzponu se nam odpirajo razgledi od Slivnice, Javornikov, Snežnika pa do Slavnika in Istre. Od vasi Gorenje pa tja do odcepa za lovsko kočo so razgledi še posebej lepi in tudi redek iglasti gozd ter rumena divje raščena trava pričarata okolje, ki ga ne najdemo na vsakem koraku. Do vrha sledi zmeren vzpon po makadamu. Tik pod vrhom pa nas pričaka zelo grob in precej strm kolovoz, ki je že bolj podoben kakšni stari italijanski mulatjeri. Če ne gre s kolesom, pa stopite peš teh nekaj metrov. Pri cerkvici Sv. Lovrenca se vzpon konča. Lahko si privoščimo še peš pristop na vrh - 5 min. Za zaključek pa vas čaka krasen spust po singlilci do dna - tudi 5 min. Naj vas opozorim, da je to predvsem pot pešcev, katerih je ob lepih dnevih kar nekaj na poti. Zato bodite previdni in ne divjajte preveč, ker je to res pravi singletrack - zelo ozek, zelo strm in zelo naravnost. Na srečo pelje po travi, ki bo ublažila morebitni padec. Ko je spusta konec, se preko vasi Studeno napotimo na, ne boste verjeli, ponovno zelo lep kolovoz, ki nas preko vasi Belsko varno pripelje nazaj do Belske žage.

Kot vidite, je orientiranje ocenjeno z dvema zvezdicama, medtem ko ima kažipot kar 52 številk! Na turi je veliko stranskih odcepov in zato tudi veliko križišč. Na srečo pa nas tura vodi večinoma po bolj glavnih in zvoženih poteh. Zato lahko velikokrat mirno vozimo kar naravnost čez manjša križišča. Pozorni smo le na s črno označene odcepe v kažipotu.

Različice

Tereni na tem koncu Notranjske, ki so prepredeni s kolovozi, ponujajo še veliko možnosti za gorska kolesa, preveč, da bi jih našteval. Predlagam vam, da si ogledate pregledno karto poti tega območja na tabli, ki stoji na začetku vasi Studeno (iz smeri Postojna).