Gora za zmogljive in zahtevne kolesarje
Z Nanosom sem se prvič srečal kot tretješolec, ko je naše
planinsko društvo organiziralo predturo za poletni planinski
tabor. Takrat so me pečine Nanosa popolnoma prevzele in name je
Nanos naredi nepozaben vtis. Še danes, ko se peljem pod
njim po avtocesti, z občudovanjem strmim v Plešo - strmo
odrezan rob nad Razdrtim. Še bolj pa me kot gorskega
kolesarja navdušujejo razgledna travnata pobočja, ki nudijo
neverjetno zanimive in tudi zelo zahtevne prašne poti. Seveda
se da na Nanos s kolesom povzpeti bolj lagodno kar po asfaltni
cesti in nato še malo po sicer precej strmem makadamu. Vendar
je cesta ob vikendih polna avtomobilov, ki smradijo čisti
zrak neokrnjene narave na planoti.
Opisana tura je namenjena tistim gorski kolesarjem, ki jih
poleg divje in kamnite narave navdušuje tudi tehnično
zahtevna vožnja z gorskim kolesom in ki jim ni odveč
porivanje kolesa, ko jim zmanjka moči ali primernega
vzmetenja.
Najprimernejši čas je od oktobra pa tja do začetka
aprila. Zaradi vročine in poletne velike zaraščenosti.
Razen seveda ob snežni odeji.
Izhodišče
Razdrto je zelo znan in zelo majhen kraj. Znan je predvsem
zaradi avtoceste. Tako tudi najlažje pridemo tja.
Opis ture
Začnemo v Razdrtem ter se napotimo čez avtocesto proti
parkirišču, kjer puščajo avtomobile planinci za vzpon na
Plešo. Na koncu makadama se začne prava veselica. Skoraj pet
kilometrski singletrack bo navdušil vsakega bajkerja. Ni vam
potrebno neprekinjeno buljit v kažipot. Vseskozi se držite
od koles bolj zvoženih poti in ne zavijajte v dolino.
Dejansko nikjer ne zavijemo levo in dol, razen pri št. 15 v
kažipotu. Noro vožnjo
prekine na srečo samo kilometrski vzpon po asfaltu - cesta,
ki pelje na Nanos. Takoj na naslednji serpentini smo ponovno
na off-road terenu ter od cerkvice Sv. Nikolaja tudi na
singletracku. Od cerkvice pa do vasi Gradišče vozimo po
markirani poti "Gradiška tura".
Na planoto se
povzpnemo mimo Plazu. Vožnja po kamniti in mestoma strmi mulatjeri je
zelo zahtevna. Vse je večinoma vozno,
vendar je potrebna konjska kondicija. Za marsikoga bo vožnja
nemogoča in bo moral peš! Tod sledite markacije za
Nanos in Abram kmetijo. Ko smo na planoti nas čakajo lepi
makadami in za Nanos značilni razgledi. Zadnji del vzpona
proti Vojkovi koči je običajen pristop s kolesom. Tudi spust
nazaj v Razdrto ni od muh. Prvi del poteka natanko po trasi iz
vodnika "Strme kolesnice" Marka Paternuja. Vsekakor
je to spust za ekstremiste in daje turi piko na i. Zadnji del
pa sem spremenil, tako da se ponovno ognemo asfaltu. Pred
vasjo Strane zavijemo desno na divjo in opuščeno pot, ki pa
je v celoti vozna in zanimiva. Preko prostranih travnikov z lepimi
pogledi na opravljen spust se v vasi Veliko Ubeljsko vrnemo v
civilizacijo ter po stranskem asfaltu do izhodišča.
Še opomba: Teren čez Plaz je slabo prevozen
(majhne hitrosti oz. peš) in kolesarski števci tam odpovedo
(ne merijo točno oz. sploh ne merijo). Zato je kažipot
narejen tako, da se kilometri na vrhu planote ponovno začnejo
z nič, v oklepaju pa so podani tudi skupni kilometri (to je
pri št. 35).
Različice
A) Turo lahko primerno skrajšamo in si jo olajšamo
tako, da se povzpnemo po asfaltu na planoto (s št. 22 na št.
42) - izvedemo samo vzhodni krog. Tako je tura neprimerno lažja
od opisane.
B) Če imate proti koncu spusta iz vrha dovolj
divjine za zadnji del, lahko pri št. 54 zavijete levo proti
vasi Strane ter se po asfaltu vrnete do Razdrtega (glej
skico).
C) Turo lahko začnemo tudi v Vipavski dolini v vasi
Gradišče (št. 29).
D) Nadalje lahko izvedemo samo npr. zahodni krog -
iz Podnanosa po asfaltu na št. 42 ter nato v obratni smeri
mimo Plazu v vas Gradišče. V tem primeru bi se zahteven
vzpon spremenil v lep in mestoma zahteven spust.
E) Dodatno obstaja možnost bolj razglednega vzpona
proti Vojkovi koči na vrhu, a precej bolj naporna, mimo
cerkvice Sv. Jeronima - pri št. 45 desno.
|
