Kam z gorskim kolesom?
|
|
3. Ture
Gorsko kolesarska tura je ponavadi enodnevni izlet ob
vikendih. Dolžina enodnevnih tur je od 20 km pa tja do
90 km in čez, večinoma od 30 do 50 km, odvisno od
terena seveda. Ture so običajno krožne. Ob tem je zaželjeno,
da ne
potekajo samo po glavnih makadamih in kolovozih, ampak
tudi po zapuščenih mulatjerah in poteh.
Ture se običajno izvaja tako, da se z avtom ali kakšnim
drugim prevoznim sredstvom zapelje do izhodišča in
izvede ponavadi v naprej planirano turo, ki je zanimiva
tako glede narave kot tudi in še posebej v tehnično
gorsko kolesarskem smislu. S tem se izognemo vožnji po
asfaltu. Izleti z gorskim kolesom so tako na las podobni
planinskim.
Na žalost zaenkrat gorsko kolesarstvo pri nas še ni
tako razvito kot planinstvo. Tako je ne terenu zelo malo
označenih poti za gorska kolesa, pa še ta običajno
niso za vse težavnostne stopnje - manjka težjih. Označene
poti imajo na širšem področju Krasa, v Kranjski gori,
na Pohorju (Mariborsko in Rogla), v Črni na Koroškem
ter še kje. Informacije se da dobiti v lokalnih turističnih
centrih. Večinoma lahko ture planiramo sami z uporabo
zemljevidov, ali pa uporabimo gorsko kolesarske vodnike,
v katerih so ture opisane z izhodiščem, natančnim
potekom po mreži poti, višinskim profilom,
zahtevnostjo terena, lepoto...
V Sloveniji je bilo izdanih kar nekaj takšnih
vodnikov, ki se v glavnem dobijo v knjigarnah. V tujini
pa gorsko kolesarskih vodnikov tudi ne manjka (več
o vodnikih). Veliko in čedalje več informacij se
da dobiti na Internetu oz. spletu (povezave).
Nekaj predlogov, kam na izlet z gorskim kolesom, se
najde tudi v dnevnem časopisju in periodičnih
publikacijah. Za tujino so dobri viri tuje gorsko
kolesarske revije, npr. nemški Bike ter italianske, španske in angleške
lokalne revije.
Pri nas širše področje Alp kolesarjem postreže s
strmimi klanci in zahtevnimi gorskimi turami. Na splošno
naše Alpe zaradi zelo strmega in skalnatega terena niso
primerne za gorsko kolo. Malo manj zahtevno in bolj
uporabno je sredogorje, kot na primer Škofjeloško in
Polhograjsko hribovje, kjer je možnosti skoraj nešteto.
V jesenskem času in tudi zimskem pa je še posebej
primerno širše območje Krasa, ki se v tem letnem času
čudovito obarva. Na tem področju priporočam
prostrana, gola in zato razgledna področja Podgorskega
Krasa, ki je prepreden s kolovozi, a vseeno zelo zapuščen
in divji.
|
|