Sardinija

Gorsko kolesarska odprava

1. Uvod

V ustih stiskam gumijast ventil in varčno srkam mojo današnjo največjo zaveznico - H2O, ki je še osvežujoče hladna. Ura je devet in pol. Zgodaj je še. Začenja se šele tretji kilometer. Rokavice, s katerimi tesno oklepam rogove, so še vedno mokre od včerajšnjega švicanja. S prsti počistim rdečkasti prah s stekelca na števcu, ki kaže le dobrih deset kilometrov na uro. Polžje počasi. Prašna cesta je skoraj ravna in zelo široka, vendar tako razrita od vode, da predstavlja pravo singletrack vožnjo. 

Še vedno se ni polegel hrup v mojih kosteh zaradi včerajšnje petdeset kilometrske ture v Sulcisu. Vse me še boli. Vendar me tudi danes sardinjanska pokrajina žene naprej. Sinje modro nebo se na eni strani prijetno zliva s svežo pomladansko zeleno barvo premnogih sardinjanskih pašnikov ter kristalno čistim, z neskončnimi peščenimi plažami obdanim morjem na drugi strani.